Prijava

Anketa
Kako privabiti več igralcev na E-mesto?


Vrhunski slovenski športniki


Gozdar

Gozdar

Elitni član Št. sporočil: 1583
Regija: Gorenjska
Datum objave: 01.09.2009 21:01:15 Citiraj objavo Pošlji ZS

Irena Avbelj

Večkratna svetovna prvakinja v  padalstvu (zame najboljša športnica SLO. vseh časov)\"\"

Irena Avbelj, rojena 01. 12. 1965 v Ljubljani, diplomirani organizator dela informatik, je zaposlena kot padalska inštruktorica v Slovenski vojski. S padalstvom se je začela ukvarjati leta 1986 in do sedaj opravila 9.902 skokov. Članica padalske reprezentance je od leta 1988. Njeni največji športni dosežki so:

  • 2. mesto, figurativni skoki, posamično, SP CISM, Granada, Španija, 1992;
  • 2. mesto, skoki na cilj, posamično, EP klasične discipline, Efes, Turčija, 1993;
  • 1. mesto, posamično, SP Para ski, Flachau, Avstrija, 1993;
  • 1. mesto, skupno, posamično, EP CISM, Kranj, Slovenija, 1993;
  • 1. mesto, skoki na cilj, posamično, EP CISM, Kranj, Slovenija, 1993;
  • 1. mesto, figurativni skoki, posamično, EP CISM, Kranj, Slovenija, 1993;
  • 1. mesto, skupno, posamično, SP CISM, Perg, Avstrija, 1994;
  • 2. mesto, skoki na cilj, posamično, SP CISM, Perg, Avstrija, 1994;
  • 3. mesto, figurativni skoki, posamično, SP CISM, Perg, Avstrija, 1994;
  • 1. mesto, posamično, SP Para ski, Snowbird, USA, 1995;
  • 3. mesto, skupno, posamično, Svetovne igre,  Rim, Italija, 1995;
  • 1. mesto, skupno, posamično, Svetovne igre,  Zagreb, Hrvaška, 1999;
  • 1. mesto, skoki na cilj, posamično, Svetovne igre,  Zagreb, Hrvaška, 1999;
  • 2. mesto, skoki na cilj, posamično, SP CISM, Lučenec, Slovaška, 2000;
  • 1. mesto, skupno, posamično, SP klasične discipline, Ishe Shima, Japonska, 2000;
  • 3. mesto, skoki na cilj, posamično, SP klasične discipline, Ishe Shima, Japonska, 2000;
  • 2. mesto, posamično, SP Para ski, Riezlern, Avstrija (organizator Nemčija), 2001;
  • 1. mesto, skupno, posamično, SP klasične discipline, Granada, Španija, 2001;
  • 1. mesto, skoki na cilj, posamično, SP klasične discipline, Granada, Španija, 2001;
  • 2. mesto, skupno, posamično, SP CISM, Abu Dhabi, Združeni Arabski Emirati, 2001;
  • 2. mesto, skoki na cilj, posamično, SP CISM, Abu Dhabi, Arabski Emirati, 2001;
  • 3. mesto, figurativni skoki, posamično, SP CISM, Oran, Alžirija, 2002;
  • 1. mesto, posamično, SP Para ski, Bohinj, Slovenija, 2003;
  • 2. mesto, skupno, posamično, SP klasične discipline, Gap, Francija, 2003;
  • 2. mesto, figurativni skoki, posamično, SP klasične discipline, Gap, Francija, 2003;
  • 3. mesto, skupno, posamično, SP CISM, Krems, Avstrija, 2004;
  • 2. mesto, figurativni skoki, posamično, SP CISM, Krems, Avstrija, 2004;
  • 1. mesto, skupno, posamično, SP klasične discipline, Rijeka, Hrvaška, 2004;
  • 2. mesto, skoki na cilj, posamično, SP klasične discipline, Rijeka, Hrvaška, 2004;
  • 1. mesto, figurativni skoki, posamično, SP klasične discipline, Rijeka, Hrvaška, 2004;
  • 1. mesto, posamično, SP Para ski, Žabljak, Srbija in Črna Gora, 2005;
  • 1. mesto, skupno, posamično, EP klasične discipline, Prostejov, Češka, 2005;
  • 2. mesto, skoki na cilj, posamično, EP klasične discipline, Prostejov, Češka, 2005;
  • 2. mesto, figurativni skoki, posamično, EP klasične discipline, Prostejov, Češka, 2005;
  • 1. mesto, figurativni skoki, posamično, SP CISM, Ryazan, Rusija, 2006;
  • 1. mesto, figurativni skoki, posamično, SP klasične discipline, Stupino, Rusija, 2006;
  • 1. mesto, skoki na cilj, posamično, EP klasične discipline, Osijek, Hrvaška, 2007;
  • 2. mesto, posamično, EP Para ski, Donnersbachwald, Avstrija, 2008;
  • 1. mesto, skupno, posamično, SP klasične discipline, Lučenec, Slovaška, 2008;
  • 1. mesto, figurativni skoki, posamično, SP klasične discipline, Lučenec, Slovaška, 2008;
  • 1. mesto, posamično, SP Para ski, Donnersbachwald, Avstrija, 2009.



//6.9.2009 21:14:35 uredil snejbi


1tan

1tan

Elitni član Št. sporočil: 17159
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 01.09.2009 22:02:21 Citiraj objavo Pošlji ZS

kakšno krasno temo si odpru...lepo Gozdar.....\"\"

in tule vsekakor ne morem brez dopolnitve in legende

Leon Štukelj

Leon Štukelj, legenda svetovnega športa, je zapisan v zgodovini slovenskega športa kot tekmovalec z največ uspehi na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre. Uspelo se mu je - kot enemu redkih slovenskih športnikov - uvrstiti v sam svetovni vrh, kjer je bil vse do svetovnega prvenstva v Ljubljani leta 1922 do olimpijskih iger v Berlinu leta 1936.

Skupno je bil na sedmih velikih svetovnih tekmovanjih kar dvajsetkrat med prvimi tremi, od tega osemkrat prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Samo na olimpijskih igrah pa si je pritelovadil šest odličij, od tega dve zlati v Parizu leta 1924, eno zlato in dve bronasti v Amsterdamu leta 1928 in za zaključek kariere še eno srebrno v Berlinu leta 1936.

\"\"  \"\"

 

 




rjana

rjana
Št. sporočil: 8746
Regija: Štajerska
Datum objave: 02.09.2009 00:37:05 Citiraj objavo Pošlji ZS

  Jože Šlibar - – smučarski skakalec  

Oberstdorf, 24. februar 1961, 141 m - svetovni rekord 

"141 metrov, svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija," je v petek, 24. februarja 1962, ob 13. uri in 41 minut v mikrofon na skakalnici v Oberstdorfu najprej v slovenskem in nato še v nemškem jeziku zdrdral sloviti nemški napovedovalec in poznavalec smučarskih skokov Bruno Moravetz. Le trenutek zatem se je k prvemu in do danes edinemu svetovnemu rekorderju iz Slovenije v smučarskih skokih Jožetu Šlibarju, ki je v pričakovanju dolžine skoka sedel v izteku, zgrnila množica poročevalcev in članov jugoslovanske odprave.

 

\"\" 

 

 

Na železniški postaji v Ljubljani je Šlibarja pričakalo približno 5.000 navdušenih navijačev, maršal Tito pa mu je čez nekaj mesecev za nagrado poslal spačka

 \"\"  

 

S tem je za dva metra izboljšal deset let star rekord finskega skakalca Tauna Luira dosežen na isti skakalnici, Šlibarjev rekord je premagal češki skakalec Dalibor Moteljek tri leta kasneje, že pred tem pa je bil dvakrat izenačen.

                                                             

                                           \"\"

 

 "Prijel sem se za ograjo in močno odrinil, ne tako kot danes, ko se samo samo spustijo navzdol. Takoj na mizi sem vedel, da sem ujel odriv. Med letom sem bil tudi nad črto, ki je označevala 140 metrov. Zdrži, sem si rekel, in pristal v telemark. Snel sem smuči in čakal na objavo daljave, kar je trajalo pol ure.

Še teden pred poleti v Oberstdorfu sem si na državnem prvenstvu in izbirni tekmi v Planici pri doskoku zvil gleženj. Ker sem si močno želel oditi na bavarsko letalnico, sem prikrival poškodbo, saj bi mi v nasprotnem primeru zdravnica nastop prepovedala. V čevelj pod peto sem položil gumo, da me je noga manj bolela, saj sem stal na prstih. Še dvakrat sem skočil in dokazal, da nisem poškodovan ter z velikimi bolečinami odšel v Obrestdorf. Tam me je nemški maser tako zmasiral, da so mi od bolečin tekle solze," se je 71-letni Šlibar spomnil na zgodovinski teden. Po izvrstnih skokih na četrtkovem treningu, ko je postavil jugoslovanski rekord, je naslednji dan prišel na vrsto veliki trenutek. "Do rekorda sem `potegnil` v drugem skoku. Ker je nato nastala neverjetna evforija, zadnjega, tretjega poizkusa nisem opravil," se spominja Šlibar ter z iskrivim pogledom in kančkom hudomušja dodaja: "V nedeljo, zadnji dan prvenstva, je k meni prišel Sepp Bradl, prvi človek, ki je preskočil 100 metrov (101 meter v Planici leta 1936, op. a.), in dejal: `Vsaj za tri leta si si priskakal rekord, to morava proslaviti`. S seboj je imel litrsko steklenico 40 odstotnega mleka (viskija, op. a.), ki sva jo hitro izpraznila, kar se je poznalo na najinih kretnjah. Tako sem se znašel v zagati, saj me je čakala še razglasitev. Zato so me odpeljali pod mrzlo prho in mi dali piti še malo kravjega, ničodstotnega mleka. Na odru za razglasitev najboljših sem se pojavil `kot rožica`."

 

Jože Šlibar je bil skakalni samouk. Prvič je prag smučarsko-skakalnega kluba Enotnost iz Ljubljane prestopil šele pri 19 letih, zato so ga trenerji odpisali, saj so menili, da je prestar. Vendar se žilavi Gorenjec, rojen je v Kovorju pri Tržiču, ni dal. "Ko sem se pojavil v klubu in se hotel pridružiti treningom, so me le debelo gledali. Rekel sem jim: `Dajte mi smuči, za vse ostalo bom poskrbel sam`," pravi Šlibar, ki si je v tistih časih denar služil z delom v študentski menzi in ob sobotah ter nedeljah tudi kot študent policaj dežural na ljubljanskih ulicah. Šlibar je imel v časih amaterizma že v srednješolskih letih prvega sponzorja. "To je bila Marjana Deržaj," se je pošalil. "V gimnazijskih letih sva bila sošolca. Ker sem bil suh, poleg tega sem veliko treniral, mi je v šolo nosila sendviče, da bi se malo zredil. Očitno so mi pevke usojene. V osnovno šolo sem zahajal skupaj z Marijo Ahačič, v srednjo z Marjano Deržaj, sedaj pa se zelo dobro razumem z Nušo Derendo," je dodal dobrodušni gozdarski inženir.

 

\"\"

 

                                      

Jože Šlibar in Janne Ahonen



//2.9.2009 00:41:02 uredil rjana


Gustaf

Gustaf
Št. sporočil: 7403
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 02.09.2009 00:42:55 Citiraj objavo Pošlji ZS

Res super tema; poleg ostalih si tudi naši športniki zaslužijo posebno mesto...

Tukaj je še eden, za katerega mi je res žal, da nikoli ne bo nastopil na OI - pa še to ne zaradi (ne)uspehov, temveč zaradi zadrtosti in čudnih pravil mednarodne zveze! Namreč, Aljaž Pegan je specialist na drogu, na OI pa lahko nastopijo le "univerzalni" telovadci (torej taki, ki nastopajo na različnih orodjih). Žalostno, a resnično. Za (sicer slabo) uteho mu lahko šteje le prvina, poimenovana po njem, torej "pegan". Le-to zaradi težavnosti mislim da izvaja le še njegov "veliki" rival, Grk Vlasios Maras (velik pod narekovaji zato, ker je precej manjši od Pegana).

Torej, Aljaž Pegan: svetovni prvak, trikratni sv. podprvak, dvakratni evropski prvak ter evr. podprvak - občudovanja vredni dosežki (poleg številnih zmag v svetovnem pokalu)!

\"\"

 




Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

1tan

1tan

Elitni član Št. sporočil: 17159
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 04.09.2009 17:12:05 Citiraj objavo Pošlji ZS

Mima Jaušovec je upokojena teniška igralka, ki je kot edina Slovenka osvojila enega štirih turnirjev za Grand Slam med posamezniki. Leta 1977 je osvojila Odprto prvenstvo Francije, ob tem pa je na istem turnirju še dvakrat prišla do finala, v letih 1978 in 1983. Mima je osvojila Odprto prvenstvo Francije tudi med ženskimi dvojicami, in sicer leta 1978 v paru z Romunko Virginio Ruzici. Istega leta sta skupaj prišli še v finale Odprtega prvenstva Anglije. Po petnajstih letih aktivnega igranja, se je leta 1988 upokojila.

\"\"

 

Leta 1990 je za svoje zasluge prejela Srebrni grb Mesta Maribor.

 




rjana

rjana
Št. sporočil: 8746
Regija: Štajerska
Datum objave: 06.09.2009 16:57:04 Citiraj objavo Pošlji ZS


Bojan Križaj,

 

 \"\"

 

 

verjetno naš najboljši smučar vseh časov se je rodil leta 1957. Že čez dobro desetletje pa so iz Tržiča začele prihajati govorice o izredno nadarjenem smučarju. Govora je bilo o še ne osemnajstletnem Bojanu. Prvič so ga gledalci lahko opazili, ko je kot predtekmovalec po mariborski poledeneli strmini smučal kot za šalo. V oči je padel Tonetu Vogrincu, ki je ravno začel graditi reprezentanco in v njej je dobil mesto tudi Bojan Križaj.

\"\"


Bojan Križaj velja za najboljšega slovenskega smučarja vseh časov. Rodil se je leta 1957, tri leta kasneje je na kuclju za domačim blokom v Tržiču že stopil na svoje prve smučke, z osemnajstimi leti je postal evropski mladinski prvak, tam pri devetnajstih, dvajsetih letih pa je že osvojil prve točke svetovnega pokala.
V svetovnem pokalu je zmagal osemkrat, leta 1987 je osvojil mali kristalni globus v slalomu, nastopil je na olimpijskih igrah v Innsbrucku (1976), v Lake Placidu (1980) in v Sarajevu (1984). Za športnika leta so ga pri nas razglasili kar petkrat (1975, 1979, 1980, 1982 in 1987).

 

\"\"              \"\"       

V svetovnem pokalu je zmagal osemkrat, leta 1987 je osvojil mali kristalni globus v slalomu, nastopil je na olimpijskih igrah v Innsbrucku (1976), v Lake Placidu (1980) in v Sarajevu (1984). Za športnika leta so ga pri nas razglasili kar petkrat (1975, 1979, 1980, 1982 in 1987).

\"\"    \"\"             

ZMAGE :

1986/87- mali slalomski kristalni globus
1979/80 in 1985/86- svetovni pokal drugi v sezoni
1980/81 - tretji v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala
1979/80- 4. mesto
1979/80- 20. januar 1980 Wengen Švica
1980/81- 25. januar 1981 Wengen Švica
1981/82 -20. marec 1982 Kranjska Gora Slovenija
1982/83 -12. februar 1983 Markstein Francija
1984/85 -16. december 1984 Madonna di Campiglio Italija
1985/86 -21. marec 1986 Bromont Kanada
1986/87 -20. december 1986 Kranjska Gora Slovenija
25. januar 1987 Kitzbühel




Vrhunski slovenski športniki

e-mesto.si